PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti ajurveda alergije alge aluminij anemija antidepresivi antropologija avtoimunske bolezni Balkan baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe Bosna in Hercegovina brezvrvični telefon budizem cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Cochrane čebele črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija denar deževni pragozd diabetes dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektronske sveče farmacija fosfati gibanje gnojila gozdovi GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemokromatoza hiperaktivnost hormoni HPV hrenovke humanitarnost Indija insekticidi intenzivna vzreja javno dobro jetra jod kanalizacija karagenan klimatske spremembe kmetijstvo kompost kompostno stranišče korale korupcija kriza krma krvni tlak laboratorijske preiskave Ladakh ledvice Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina meditacija menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani nadledvična žleza navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki okolje onesnaženje orientacija osteoporoza otroci parafin PCB permakultura permetrin pesticidi piretroidi plastika pljuča plodnost podtalnica poliamini prebava predrakave spremembe prehrana prst psi ptiči rak recikliranje re-lokalizacija ribe Satish Kumar sevanja sežig Silgard skupnost sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres sveče svetloba ščitnica šola šport tehnologija težke kovine tradicija trebušna slinavka ulcerozni kolitis uši virusi vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost železo želodec žuželke

Vpliv elektromagnetnih sevanj na čebele

Objavljeno: 17.11.2019

Znano je, da žuželke, vključno s čebelami, že nekaj časa niso v najboljši formi. Doslej najobsežnejši znanstveni pregled, objavljen januarja 2019, je ugotovil od 75- do 98-odstotno izgubo biomase žuželk v le nekaj desetletjih. Stanje biodiverzitete žuželk je po besedah avtorjev “grozljivo”, trendi pa se ne izboljšujejo. Če bo šlo tako naprej, bodo žuželke kot skupina že v roku nekaj desetletij popolnoma izumrle.(1)

V Severni Ameriki že dlje časa beležijo upad čebeljih populacij,(2) s tem da je prejšnjo zimo tam poginilo rekordno število čebel (skoraj 40%, kar je največ v zadnjih 13 letih).(3) Čebele so že dolgo na udaru tudi v Evropi.(4) O tem, kako zaskrbljujoče je stanje, priča upad ne le populacij medonosnih, temveč tudi divjih čebel. Število čebeljih vrst upada, nekatere so pristale celo na seznamu ogroženih vrst.(5)(6) Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da so čebele pomembne opraševalke, saj oprašujejo številne rastline, namenjene za prehrano.

Znanstveniki še vedno poskušajo ugotoviti, kaj bi lahko povzročilo tako dramatičen upad čebeljih populacij. Čebele ogrožajo različni okoljski stresorji, med katere spada tudi elektromagnetno sevanje. Količina elektrosmoga se je v zadnjih desetletjih po celem svetu, še posebej pa v razvitih državah, močno povečala, industrija pa zaradi potrebe po dobičkih še naprej ustvarja nove produkte, kot je omrežje 5G.

Nekateri čebelarji, tako pri nas kot v tujini, so v praksi opazili povezavo med zdravjem čebel in elektromagnetnimi sevanji. Kaj pa o vplivu elektrosmoga na čebele pravi znanost? Kot bomo videli v nadaljevanju, so raziskave pokazale številne negativne učinke, kot so motnje vedenja, orientacije in navigacije, kognitivne motnje, zmanjšano zmožnost izleganja jajčec in slabšanje moči čebeljih družin.

ČEBELE – ELEKTRIČNA BITJA

Nemški znanstvenik Ulrich Warnke je v svojem poročilu Bees, Birds and Mankind – Destroying Nature by 'Electrosmog' podrobno opisal mehanizme, preko katerih brezžične tehnologije lahko vplivajo na čebele, ptice in ljudi. V njem med drugim navaja številne raziskave s področja magnetizma, opisuje izredno občutljivost živali na električna in magnetna polja ter obravnava vplive umetno ustvarjenih elektromagnetnih polj na čebele.(7)

Tako kot druge žuželke tudi čebele med letenjem akumulirajo električni naboj, pri tem pa se ustvarjajo konstantna in modulirana električna polja, ki jih lahko zaznamo med letenjem, pristajanjem, premikanjem po tleh in med značilnim zibajočim plesom. Za čmrlje so ugotovili, da s pomočjo dobro razvitih senzorjev zaznavajo naravna električna polja rastlin. Potencialno bi vsaka motnja teh električnih polj lahko vplivala na čebele in druge opraševalce.(7)(8)(9)

Sliki 1 in 2: Električni naboj žuželk se tipično spremeni z spremembo vremena. Čebele komunicirajo preko električnih »preklopov« s tipalkami, ki delujejo kot antene.(7)

MOTNJE ORIENTACIJE IN NAVIGACIJE

Čebele tako kot druge živali, rastline in številne bakterije uporabljajo na svetlobo občutljive receptorje oziroma pigmente, poimenovane kriptokromi (ang. cryptochromes). S pomočjo kriptokromov čebele zaznavajo magnetno polje, ki jim služi za orientacijo in navigacijo, obenem pa imajo kriptokromi vlogo pri popravilu poškodovane DNK in uravnavanju cirkadianih ritmov oziroma notranje biološke ure. Kriptokrome lahko močno zmotijo že oscilirajoča elektromagnetna polja najmanjše jakosti (več stokrat manjše jakosti od magnetnega polja Zemlje).(10) Čebele se za zaznavanje magnetnega polja poslužujejo tudi skupkov magnetitov (feromagnetnih kristalov) v trebušnem predelu, ki so prav tako izredno občutljivi za močna in stalno spreminjajoča se elektromagnetna polja umetnega izvora.(11)

Sliki 3 in 4: Zibajoči ples čebel ustvarja oscilirajoča električna polja. Čebele lahko v sekundi spremenijo polarnost svojih anten (iz pozitivnega v negativni naboj in obratno).(7)

Britanski biolog Andrew Goldsworthy, ki vpliv sevanj na živa bitja preučuje že desetletja, v svojih poročilih ugotavlja, da elektromagnetno onesnaževanje, ki ga povzročajo bazne postaje, mobilni telefoni, brezžične naprave ipd., lahko moti navigacijski sistem čebel in vpliva na njihovo orientacijo ter cirkadiani ritem. To ima lahko resne posledice, npr. oslabitev imunskega sistema, zmanjšanje odpornosti na različne bolezni in morebitne zajedalce (npr. varoja, lat. Varroa destructor) ter posledično motnjo propadanja čebeljih družin. Tudi zelo nizke izpostavljenosti lahko povzročijo, da čebele sicer še zaznavajo magnetno polje Zemlje, a so lahko navigacijske zmogljivosti zaradi elektromagnetnih polj umetnega izvora okrnjene do te mere, da čebele ne najdejo več poti domov. Zaradi motenj lahko narobe interpretirajo tudi gibanje Sonca.(10)

Španski znanstvenik Alfonso Balmori je izvedel več raziskav, ki so preučevale vpliv na živali, in ugotovil, da elektromagnetna sevanja predstavljajo veliko tveganje, s tem da lahko živalim škodi že trenutna »normalna« izpostavljenost v urbanih okoljih in blizu baznih postaj. Omenjena sevanja namreč motijo receptorje za zaznavanje magnetnega polja Zemlje, kar pomeni, da se ptice selivke in žuželke (kamor spadajo tudi čebele) zaradi njih ne zmorejo več pravilno orientirati. Balmori opozarja, da problem ni omejen le na urbana področja, temveč so potencialno ogrožena tudi ruralna in celo zaščitena področja (npr. narodni, regijski, krajinski parki, naravni rezervati, območja Natura 2000), kjer se nahajajo močnejši oddajniki oziroma bazne postaje.(12)

Dodaten problem je neverjetna kompleksnost različnih vrst elektromagnetnih polj umetnega izvora, ki jih človek ustvarja s svojo tehnologijo. Močna polja različnih jakosti in različnih frekvenc se naenkrat pojavljajo iz različnih smeri in prav tako hitro izginejo, kar je lahko za čebele izredno moteče (za ilustracijo si lahko predstavljamo utripajoča in premikajoča se svetila različnih barv v disko klubih). Zaradi razdraženosti lahko čebele tako okolje zapustijo.(10) Poskusi z brezvrvičnimi (DECT) telefoni blizu panjev so pokazali, da se izpostavljene čebele čudno vedejo in se v panje vračajo v manjšem številu.(13) Vse bolj intenzivni elektrosmog bi bil torej lahko eden od razlogov (poleg pesticidov, vsesplošne kemizacije okolja, upada biodiverzitete in infekcij/parazitov), zakaj pri čebelah prihaja do motnje propadanja čebeljih družin.

Sliki 5 in 6: Čebela v električnem polju, moč katerega narašča okoli določenih površin telesa. Čebela med letom v električnem polju; polja okoli tipalk (anten) so še posebej močna.(7)

SKRIVNOSTNO PROPADANJE ČEBELJIH DRUŽIN

Po letu 2000 je v ZDA in Kanadi začelo prihajati do dramatičnega upada čebeljih družin. Situacija je postala še posebej zaskrbljujoča leta 2006, ko je 25 do 50 odstotkov čebelarjev poročalo o 50 do 90-odstotnem propadu čebeljih družin. Podobno so beležili tudi v Evropi, kjer je prej preko zime poginilo do 10% čebeljih družin, naenkrat pa je ta odstotek narasel na 30%, v nekaterih primerih celo do 80%.(7) Fenomen so poimenovali motnja propadanja čebeljih družin (ang. colony collapse disorder).

Pri tem je zanimivo, da se je fenomen pojavil nenadoma v obdobju nekaj let, v številnih državah na različnih kontinentih, čebele pa niso umirale v panjih ali poleg njih zaradi slabotnosti ali bolezni, temveč so v večini primerov izginile brez sledu. Panji so bili enostavno prazni.

Ferdinand Ruzicka, avstrijski znanstvenik in čebelar, opisuje stanje leta 2003:(7)

»Opazil sem izrazit nemir v svojih čebeljih družinah (sprva približno 40) in močno povečan nagon po rojenju. Kot čebelar uporabljam satne okvirje v tako imenovanem višjem nadstropju. Čebele v tem prostoru niso zgradile satja na način, kot ga določajo okvirji, ampak povsem naključno. Poleti so čebelje družine propadle brez očitnega vzroka. Pozimi sem opazil, da so čebele odšle na pašo kljub snegu in temperaturam pod ničlo ter umirale od mraza poleg panja. Čebelje družine, ki so se vedle na ta način, so propadle, čeprav so bile pred zimo močne, zdrave družine z aktivnimi maticami. Preskrbljene so bile z ustrezno dodatno hrano, jeseni pa je bilo cvetnega prahu več kot dovolj. Do težav je prišlo šele, ko je bilo v neposredni bližini mojih panjev postavljenih več oddajnikov.«

Ruzicka je kasneje izvedel anketo v reviji Der Bienenvater, na katero se je odzvalo 20 čebelarjev, in prišel do naslednjih rezultatov:(7)

1. Ali se v območju blizu panjev (znotraj 300 m) nahaja bazna postaja?
100 % čebelarjev je odgovorilo pritrdilno.

2. Ali opažate povečano agresivno vedenje čebel, v primerjavi z obdobjem, ko bazne postaje niso bile v uporabi?
37,5 % čebelarjev je odgovorilo pritrdilno.

3. Ali obstaja večja nagnjenost čebel k rojenju?
25 % čebelarjev je odgovorilo pritrdilno.

4. Ali čebelje družine nerazložljivo propadajo?
65 % čebelarjev je odgovorilo pritrdilno.

POSKUSI Z MOBILNIMI TELEFONI IN DRUGO BREZŽIČNO TEHNOLOGIJO

V Indiji so po uvedbi mobilne tehnologije beležili dramatičen propad čebeljih družin, z raziskavo (Sainudeen) pa so povezavo še dodatno potrdili. Čebele so z mobilnimi telefoni obsevali 10 minut dnevno, raziskava pa je trajala 10 dni. Rezultati raziskave so zelo zaskrbljujoči. Medtem ko je kontrolna skupina v obdobju trajanja raziskave normalno funkcionirala, pa je moč obsevane skupine vsak dan bolj pešala, v panj se je vračalo vedno manj čebel, dokler se na koncu poskusa v panj ni vrnila nobena čebela več. Med poskusom se je v obsevani skupini izleglo skoraj pol manj jajčec na dan kot pred začetkom poskusa, po koncu poskusa pa le še slaba tretjina.(14)

Nemški znanstveniki (Harst et al.) so pri poskusu z brezvrvičnim telefonom ugotovili, da je teža obsevanih čebel za dobro petino manjša kot pri neizpostavljenih čebelah, čebele so se manj pogosto vračale v panje in za to porabile dalj časa, ali pa se v panj sploh niso vrnile.(13)

Slika 7: Zgornja grafa (Fig. 6 in Fig. 7) prikazujeta število čebel in čas vrnitve v panj pri dveh neizpostavljenih čebeljih družinah, spodnja grafa (Fig. 8 in Fig. 9) pa prikazujeta čebelji družini, izpostavljeni sevanju brezvrvičnega telefona. Zadnji graf prikazuje, da se v panj ni vrnila nobena čebela.(13)

V drugi raziskavi z brezvrvičnimi telefoni (Kimmel et al.) so preučevali vrnitev čebel v panj in prišli do podobnih ugotovitev. V kontrolni skupini se je v panj vrnilo 40% čebel, v obsevani pa le 7% čebel.(15)

Podobno sta ugotavljala tudi Sharma in Kumar pri poskusu z mobilnim telefonom. Čebele sta z njim obsevala 2-krat dnevno po 15 minut, in sicer 2-krat na teden v obdobju od februarja do aprila. Opazila sta, da je bila moč čebelje družine pri obsevanih čebelah nižja, legle so 60% manj jajčec, se manj pogosto vračale v panje in dale manj medu. Ob koncu poskusa v panjih z obsevanimi čebelami ni bilo ne medu, ne cvetnega prahu, ne zaroda in ne čebel, kar pomeni, da je prišlo do izgube čebelje družine.(16)

Marie-Claire Cammaerts je s kolegi ugotavljala, da se čebele niso hotele vrniti v panj, v katerem je bil prižgan mobilni telefon. Na zaznano elektromagnetno polje so s signalom opozorile tudi druge čebele, kar bi lahko pomenilo, da se v okolju s številnimi močnejšimi viri elektromagnetnih sevanj (npr. bazne postaje, brezžične naprave, mobilni telefoni) le-tem poskušajo izogniti in se zato manj pogosto vračajo ali sploh ne vrnejo več v panje.(17)

Poskusi z mobilnim telefonom (El Halabi et al.) v stanju pripravljenosti in stanju klicanja so pokazali, da čebele zaznavajo elektromagnetno polje mobilnega telefona in da tovrstno sevanje lahko vpliva na življenjski cikel čebel, njihovo reprodukcijo in količino medu.(18)

Slika 8: Primerjava zdravega panja na levi (a) in panja, izpostavljenega sevanju mobilnega telefona, na desni (b).(18)

Raziskava, ki je proučevala vpliv sevanja na vedenje čebel na razdaljah 100, 200, 300, 500 in 1000 metrov od bazne postaje (Taye et al.), je pokazala, da bliže ko so bile čebele bazni postaji, manj so bile aktivne in v manjšem številu so se vračale nazaj v panje.(19) Tudi Balmori v svojih raziskavah ugotavlja, da ima stalno prisotno elektromagnetno sevanje (npr. baznih postaj) v naravnih habitatih živali lahko negativne dolgoročne učinke, na primer oslabitev naravne odpornosti, reproduktivne motnje in zmanjševanje uporabnega območja zaradi deterioracije habitata. Opozarja, da bi bila radiofrekvenčna sevanja lahko vzrok za upad populacij živali in slabšanje zdravja rastlin blizu baznih postaj.(20)

Ruski znanstveniki (Lopatina et al.) so letos objavili rezultate raziskave, ki je preučevala vpliv brezžičnega usmerjevalnika (Wi-Fi) na čebele. Ugotovili so, da je imela 24-urna izpostavljenost negativen vpliv na prehranjevanje in kratkoročni spomin čebel.(21)

Kumar et al. so ugotovili, da lahko sevanje mobilnega telefona vpliva na vedenje čebel in njihovo fiziologijo ter povzroči zmanjšano motorično aktivnost.(22)

Raziskava Daniela Favreja je prav tako beležila dramatičen vpliv mobilnih telefonov na vedenje čebel. Pri izpostavljenih čebelah delavkah je prišlo do stimulacije plesnega signala, kar se normalno zgodi le ob rojenju čebel ali ko je čebelja družina razdražena.(23)

Odemer in Odemer sta letos objavila rezultate raziskave, v kateri sta preučevala vpliv sevanja mobilnih telefonov na reprodukcijo čebel. Po 14 dneh poskusa sta ugotovila, da je sevanje statistično značilno zmanjšalo število izleženih jajčec.(24)

POSKUSI POD DALJNOVODI

Podobne rezultate kot zgoraj omenjene raziskave sta beležila tudi Greenberg in Bindokas v raziskavi, ki je opazovala čebele pod visokonapetostnimi daljnovodi. Po štirih tednih se je čebelji zarod pri bolj izpostavljenih čebelah značilno zmanjšal, kar je bilo povezano z večjo izgubo čebeljih matic in propadom čebelje družine. Čez zimo je preživelo manj kot 30 % izpostavljenih čebel, medtem ko je v neizpostavljeni skupini preživelo preko 70 % čebel.(25)

Warnke je že v 70. letih prejšnjega stoletja opravil nekaj raziskav pod daljnovodi. V eni izmed raziskav (Warnke in Paul) so bili panji izpostavljeni električnem poljem (7 do 11 kV/m). Čebele so takoj postale hiperaktivne, se medsebojno začele pikati, nato pa v nekaj dneh popolnoma zagradile (propolizirale) vhode v panj in poginile.(26) Druge raziskave so pokazale, da pri izpostavljenosti sevanjem daljnovodov pride do upada čebeljega zaroda, povečane agresivnosti čebel, motenj orientacije in navigacije, upada nabiranja medu in cvetnega prahu ter zapustitve panja.(7)

Najnovejši raziskavi, ki sta preučevali čebele pod daljnovodi (Shepherd et al.), sta pokazali, da je pri kratkoročnih izpostavljenostih ekstremno nizkim frekvencam prišlo do 20-odstotnega zmanjšanja zmožnosti pomnjenja, 60-odstotnega povečanja agresivnega vedenja(27), sprememb dinamike leta in zmanjšanega uspeha pri iskanju paše ter nabiranju hrane.(28) Z drugimi besedami, raziskavi kažeta na to, da imajo tovrstna sevanja lahko močan vpliv na kognitivne in motorične sposobnosti čebel.

KAJ PA 5G?

Lani so Thielens et al. objavili rezultate raziskave na žuželkah, v kateri so med drugim preučevali tudi vpliv na čebele. V raziskavi ugotavljajo, da bi se pri povišanju frekvenc v območje nad 6 GHz (spekter 5G) in pri enaki gostoti elektromagnetnega sevanja absorpcija energije povečala za 3 - 370%. To bi lahko dolgoročno pripeljalo do sprememb vedenja žuželk, njihove psihologije in morfologije ter povišanja telesne temperature zaradi dielektričnega segrevanja.(29)

Kljub temu, da nimamo dolgoročnih raziskav, ki bi dokazovale (ne)škodljivost izpostavljenosti omrežju 5G, pa je bilo s frekvencami predhodnih generacij opravljenih dovolj raziskav, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Omrežje 5G ob vse večji odvisnosti otrok in mladostnikov od pametnih telefonov in daljšanju časa, ki ga ljudje preživimo za ekrani, vsekakor ni rešitev, saj izpostavljenost le še povečuje in dodaja nov rizični faktor zaradi visokofrekvenčnega območja, o katerem ne vemo veliko. Glede na to, da imamo že zdaj na voljo na tisoče raziskav, ki so potrdile škodljive učinke elektromagnetnih sevanj umetnega izvora, bi bila neškodljivost sevanj omrežja 5G veliko presenečenje. Zato številni znanstveniki in zdravniki pozivajo k zaustavitvi uvedbe omrežja 5G.

Ker se zdravje ekosistemov iz leta v leto poslabšuje, bi morali resno razmisliti o odgovornejši rabi tehnologije, kamor spada tudi zmanjševanje sevalnih obremenitev. Vse kaže, da lahko s tehnologijo ogrozimo ne le zdravje živali in rastlin, temveč dolgoročno tudi svoj lasten obstoj.

VIRI

(1) Sánchez-Bayo F., Wyckhuys A. G., Worldwide decline of the entomofauna: A review of its drivers, Biological Conservation, Volume 232, Pages 8-27, april 2019
(2) Chase Purdy, New data show the US honeybee population is still dying in record numbers, Quartz, junij 2019
(3) Susie Neilson, More Bad Buzz For Bees: Record Number Of Honeybee Colonies Died Last Winter, NPR, junij 2019
(4) Elizabeth Grossman, Declining Bee Populations Pose a Threat to Global Agriculture, Yale Environment 360, april 2013
(5) Simon Klein, Andrew Barron, Ten years after the crisis, what is happening to the world’s bees?, The Conversation, maj 2017
(6) Maja Prijatelj Videmšek, Divje čebele še bolj ogrožene kot medonosne, Delo, maj 2019
(7) Ulrich Warnke, Bees, Birds and Mankind - Destroying Nature by 'Electrosmog', The Competence Initiative for the Protection of Humanity, Environment and Democracy, marec 2009
(8) Uwe Greggers et al., Reception and learning of electric fields in bees, The Royal Society, maj 2013
(9) Clarke D. et al., Detection and Learning of Floral Electric Fields by Bumblebees, Science, Vol. 340, Issue 6128, pp. 66-69, april 2013
(10) Goldsworthy A., The Birds, the Bees and Electromagnetic Pollution, maj 2009
(11) Sivani S., Sudarsanam D., Impacts of radio-frequency electromagnetic field (RF-EMF) from cell phone towers and wireless devices on biosystem and ecosystem – a review, Biology and Medicine, Volume 4, Issue 4, Pages 202–216, december 2012
(12) Balmori A., Anthropogenic radiofrequency electromagnetic fields as an emerging threat to wildlife orientation, Science of The Total Environment, Volumes 518–519, Pages 58-60, junij 2015
(13) Harst W. et al., Can Electromagnetic Exposure Cause a Change in Behaviour? Studying Possible Non-Thermal Influences on Honey Bees – An Approach within the Framework of Educational Informatics
(14) Sainudeen S., Electromagnetic Radiation (EMR) Clashes with Honey Bees, International Journal of Environmental Sciences, Volume 1, No 5, 2011
(15) Kimmel S. et al., Electromagnetic Radiation: Influences on Honeybees (Apis mellifera), IIAS-InterSymp Conference, januar 2007
(16) Sharma V. P., Kumar N. R., Changes in honeybee behaviour and biology under the influence of cellphone radiations, Current Science, Volume 98, Number 10, maj 2010
(17) Cammaerts M.-C., Is electromagnetism one of the causes of the CCD?: A work plan for testing this hypothesis, Référence Journal of behavior, 2, 1, page (1006), 2017
(18) El Halabi N. et al., The effect of cell phone radiations on the life cycle of honeybees, IEEE (Eurocon), julij 2013
(19) Taye R. R. et al., Effect of electromagnetic radiation of cell phone tower on foraging behaviour of Asiatic honey bee, Apis cerana F. (Hymenoptera: Apidae), Journal of Entomology and Zoology Studies, april 2017
(20) Balmori A., Electromagnetic pollution from phone masts. Effects on wildlife, Pathophysiology 16(2-3):191-9, april 2009
(21) Lopatina N. G. et al., Effect of Non-Ionizing Electromagnetic Radiation on Behavior of the Honeybee, Apis mellifera L. (Hymenoptera, Apidae), Entomological Review, Volume 99, Issue 1, pp 24–29, januar 2019
(22) Kumar N. R. et al., Exposure to cell phone radiations produces biochemical changes in worker honey bees, Toxicol Int, 2011 Jan-Jun; 18(1): 70–72
(23) Favre D., Mobile phone-induced honeybee worker piping, Apidologie, Volume 42, Issue 3, pp 270–279, april 2011
(24) Odemer R., Odemer F., Effects of radiofrequency electromagnetic radiation (RF-EMF) on honey bee queen development and mating success, Sci Total Environ, april 2019
(25) Greenberg B. et al., Response of Honey Bees, Apis mellifera L., to High-Voltage Transmission Lines, Environmental Entomology, Volume 10, Issue 5, Pages 600–610, oktober 1981
(26) Warnke U., Bienen unter Hochspannung, Umsch Wiss Tech, 1975
(27) Shepherd S. et al., Increased aggression and reduced aversive learning in honey bees exposed to extremely low frequency electromagnetic fields, PLoS ONE, oktober 2019
(28) Shepherd S. et al., Extremely Low Frequency Electromagnetic Fields impair the Cognitive and Motor Abilities of Honey Bees, Scientific Reports, maj 2018
(29) Thielens A. et al., Exposure of Insects to Radio-Frequency Electromagnetic Fields from 2 to 120 GHz, Scientific Reports, maj 2018

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj

Zaupajte nam svojo zgodbo!

Vam aditivi, kozmetične sestavine ali elektromagnetna sevanja povzročajo probleme? Ste prepoznali povezavo z vašimi simptomi? Pišite nam o svojih izkušnjah na info@ninamvseeno.org!

Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.