PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija MERS meso meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi suša sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis umetna inteligenca uši UTD ventilatorji vesolje vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda vreme vrtnarjenje vulkani Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Resolucija 1815 Sveta Evrope - še pomnite, odločevalci?

Objavljeno: 1.2.2021

V zvezi s potencialnimi nevarnostmi elektromagnetnih polj je Svet Evrope že leta 2011 v Resoluciji 1815 prišel do sklepa, da je potrebno zmanjšati izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem (mobilni telefoni, bazne postaje, brezžične naprave itd.), še zlasti pri ranljivih skupinah, kot so mladostniki in otroci. Zavzel se je za upoštevanje načela ALARA, torej za najnižjo možno raven izpostavljenosti, ki jo je razumno še mogoče doseči (ang. as low as reasonably achieveable). Obenem so v resoluciji obžalovali, da je odziv na zdravstvena in okoljska tveganja nezadosten, prihajalo pa naj bi tudi do zamud pri izvajanju preventivnih ukrepov, pri čemer so vlekli vzporednice s preteklimi dejavniki tveganja (azbest, osvinčen bencin, tobak). Standardi ICNIRP, po katerih se določajo mejne vrednosti, naj bi imeli resne pomanjkljivosti in niso ustrezni za varovanje javnega zdravja.

In kje smo deset let kasneje? O previdnostnem načelu ni ne duha ne sluha, omrežje 5G se vzpostavlja kljub resnim pomislekom neodvisne znanosti in številnim protestom, izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem pa se iz leta v leto povečuje, po novem tudi na račun "krize" koronavirusa in dela ter šolanja na daljavo. Spodaj objavljamo slovenski prevod omenjene resolucije (izvorni dokument najdete tukaj), bralcem pa prepuščamo sodbo o tem, koliko izmed točk resolucije je bilo do danes uresničenih.


Resolucija 1815 (2011), končna različica

Potencialne nevarnosti elektromagnetnih polj in njihov vpliv na okolje

1. Parlamentarna skupščina je že večkrat poudarila pomembnost zavezanosti držav k ohranjanju okolja in zdravja okolja, kot je določeno v številnih listinah, konvencijah, deklaracijah in protokolih, ki so bili izdani po konferenci Združenih narodov o človekovem okolju in Stockholmski deklaraciji (Stockholm, 1972). Skupščina se sklicuje na svoje preteklo delo na tem področju, in sicer na Priporočilo 1863 (2009) o okolju in zdravju (boljše preprečevanje v zvezi z okoljskimi dejavniki tveganja za zdravje), Priporočilo 1947 (2010) o zvočnem in svetlobnem onesnaževanju in bolj v splošnem na Priporočilo 1885 (2009) o pripravi dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah glede pravice do zdravega okolja ter Priporočilo 1430 (1999) o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri okoljskem odločanju in dostopu do pravnega varstva – izvajanje Aarhuške konvencije.

2. Potencialni vplivi na zdravje, ki so posledica elektromagnetnih polj zelo nizkih frekvenc v bližini daljnovodov in električnih naprav, so predmet stalnih raziskav in pomemben del javnih razprav. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so elektromagnetna polja različnih frekvenc eden najbolj razširjenih in najhitreje rastočih vplivov na okolje, v zvezi s katerimi se širijo tesnoba in špekulacije. Celotno prebivalstvo je zdaj v različni meri izpostavljeno elektromagnetnim poljem, katerih jakosti se bodo z napredovanjem tehnologije še naprej povečevale.

3. Mobilna telefonija je po vsem svetu postala nekaj vsakdanjega. Ta brezžična tehnologija se opira na široko mrežo fiksnih anten oz. baznih postaj, ki podatke prenašajo s pomočjo radiofrekvenčnih signalov. Po vsem svetu obstaja več kot 1,4 milijona baznih postaj in njihovo število se z uvedbo tehnologije tretje generacije občutno povečuje. Druga brezžična omrežja, ki omogočajo hiter dostop do spleta in storitev, kot so lokalna brezžična omrežja, so vse pogostejša tudi v domovih, pisarnah in na številnih javnih površinah (letališča, šole, stanovanjska in urbana območja). S povečevanjem števila baznih postaj in lokalnih brezžičnih omrežij se povečuje tudi izpostavljenost prebivalstva radiofrekvenčnemu sevanju.

4. Medtem ko imajo električna in elektromagnetna polja v določenih frekvenčnih pasovih v celoti blagodejne učinke in se uporabljajo v medicini, pa se zdi, da imajo druge neionizirajoče frekvence, naj bodo to ekstremno nizke frekvence, daljnovodi ali nekateri visokofrekvenčni valovi, ki se uporabljajo za radarje, telekomunikacijo in mobilno telefonijo, potencialno bolj ali manj škodljive netermične biološke učinke na rastline, žuželke in živali, obenem pa tudi na človeško telo, četudi gre za izpostavljenost, ki je pod uradnimi mejnimi vrednostmi.

5. Kar zadeva standarde ali mejne vrednosti za emisije elektromagnetnih polj vseh vrst in frekvenc, Skupščina močno priporoča uporabo načela ALARA (najnižja možna raven, ki jo je razumno še mogoče doseči, ang. as low as reasonably achievable), ki zajema tako t.i. termične učinke kot tudi netermične ali biološke učinke elektromagnetnih emisij oz. sevanj. Poleg tega bi bilo potrebno uporabiti previdnostno načelo, kadar znanstveno vrednotenje ne omogoča dovolj zanesljive ocene tveganja. Glede na naraščajočo izpostavljenost prebivalstva in še zlasti ranljivih skupin, kot so mladostniki in otroci, bi zanemarjanje zgodnjih svaril lahko vodilo do izredno visokih stroškov tako za ljudi kot tudi za gospodarstvo.

6. Skupščina obžaluje, da je odziv na znana ali novonastajajoča okoljska in zdravstvena tveganja kljub pozivom k spoštovanju previdnostnega načela in kljub vsem priporočilom, deklaracijam ter napredku na področju zakonodaje še vedno nezadosten, obenem pa sistematično prihaja do zamud pri sprejemanju in izvajanju učinkovitih preventivnih ukrepov. Čakanje na visoko raven znanstvenih in kliničnih dokazov pred ukrepanjem za preprečevanje dobro znanih tveganj lahko privede do zelo visokih zdravstvenih in ekonomskih stroškov, kot se je zgodilo v primeru azbesta, osvinčenega bencina in tobaka.

7. Poleg tega Skupščina ugotavlja, da ima problematika elektromagnetnih polj oz. valov ter njihovih morebitnih posledic na okolje in zdravje jasne vzporednice z drugimi aktualnimi vprašanji, kot so izdajanje dovoljenj za zdravila, kemikalije, pesticide, težke kovine ali gensko spremenjene organizme. Zato poudarja, da je vprašanje neodvisnosti in verodostojnosti strokovnega znanja ključnega pomena za pregledno in uravnoteženo oceno morebitnih negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi.

8. Glede na zgornje ugotovitve Skupščina državam članicam Sveta Evrope priporoča, naj:

8.1. v splošnem:

8.1.1. sprejmejo vse razumne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, še posebej radijskim frekvencam mobilnih telefonov, in zlasti izpostavljenosti otrok in mladostnikov, za katere se zdi, da imajo največje tveganje za razvoj možganskih tumorjev;
8.1.2. ponovno preučijo znanstveno podlago za sedanje standarde glede izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, ki jih je določila Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) in imajo resne pomanjkljivosti, ter se ravnajo po načelu ALARA, ki zajema tako toplotne učinke kot tudi netermične ali biološke učinke elektromagnetnih emisij oz. sevanj;
8.1.3. prično s kampanjami obveščanja in ozaveščanja o tveganjih za dolgoročne potencialno škodljive biološke učinke na okolje in zdravje ljudi, ki naj zlasti ciljajo na otroke, najstnike in mladostnike v reproduktivni dobi;
8.1.4. posebno pozornost posvetijo »elektrosenzitivnim« ljudem, ki trpijo zaradi občutljivosti na elektromagnetna polja, in uvedejo posebne ukrepe za njihovo zaščito, vključno z vzpostavitvijo območij brez sevanj, ki niso pokrita z brezžičnim omrežjem;
8.1.5. da bi zmanjšali stroške, prihranili energijo ter zaščitili okolje in zdravje ljudi, pospešijo raziskave na področju novih vrst anten, mobilnih telefonov in naprav tipa DECT ter spodbujajo raziskave za razvoj telekomunikacij, ki temeljijo na drugih tehnologijah, ki so enako učinkovite, vendar niso tako škodljive za okolje in zdravje ljudi;
8.2. v zvezi z domačo uporabo mobilnih telefonov, brezžičnih telefonov DECT, tehnologij WiFi, WLAN in WIMAX za računalnike in drugih brezžičnih naprav, kot so npr. otroške varuške (ang. baby monitor):

8.2.1. v skladu s previdnostnim načelom kot preventivni ukrep določijo mejne vrednosti za ravni dolgotrajne izpostavljenosti mikrovalovom v vseh notranjih prostorih, ki naj ne presegajo 0,6 volta na meter, in jih srednjeročno znižajo na 0,2 volta na meter;
8.2.2. pred izdajo dovoljenja za vse nove vrste naprav izvedejo ustrezne postopke za oceno tveganja;
8.2.3. uvedejo jasno označevanje, ki ponazarja prisotnost mikrovalov ali elektromagnetnih polj, oddajno moč ali specifično stopnjo absorpcije (SAR) naprave in morebitna zdravstvena tveganja, povezana z njeno uporabo;
8.2.4. ozaveščajo glede možnih tveganj za zdravje brezvrvičnih telefonov DECT, otroških varušk in drugih gospodinjskih naprav, ki oddajajo neprekinjene pulzirajoče valove v primeru, ko so vse električne naprave neprekinjeno v stanju pripravljenosti, in priporočajo uporabo ožičenih, stacionarnih telefonov doma, če to ni možno, pa uporabo modelov, ki ne oddajajo neprekinjeno pulzirajočih valov;
8.3. glede zaščite otrok:

8.3.1. v okviru različnih ministrstev (s področij izobraževanja, okolja in zdravja) razvijejo ciljno usmerjene informativne kampanje, namenjene učiteljem, staršem in otrokom, z namenom opozoriti na tveganja zaradi zgodnje, nepremišljene in dolgotrajne uporabe mobilnih naprav in drugih naprav, ki oddajajo mikrovalove;
8.3.2. za otroke na splošno, zlasti v šolah in učilnicah, dajejo prednost ožičenim spletnim povezavam in šolarjem strogo omejijo uporabo mobilnih telefonov na območju šole;
8.4. v zvezi z načrtovanjem daljnovodov in baznih postaj relejnih anten:

8.4.1. uvedejo urbanistične ukrepe za ohranitev visokonapetostnih daljnovodov in drugih električnih napeljav na varni razdalji od bivalnih prostorov;
8.4.2. v novih bivalnih prostorih uvedejo stroge varnostne standarde glede vpliva električnih sistemov na zdravje;
8.4.3. v skladu z načelom ALARA za relejne antene zmanjšajo mejne vrednosti in namestijo sisteme za celovit in stalen nadzor vseh anten;
8.4.4. lokacije vseh novih anten GSM, UMTS, WiFi ali WIMAX ne določijo le v skladu z interesom operaterjev, temveč se posvetujejo tudi z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, lokalnimi prebivalci in združenji zaskrbljenih državljanov;
8.5. glede ocenjevanja tveganj in previdnostnih ukrepov:

8.5.1. v zvezi z ocenjevanjem tveganj delujejo bolj preventivno usmerjeno;
8.5.2. izboljšajo standarde in kakovost ocenjevanja tveganj z oblikovanjem standardne lestvice tveganj, obvezno navedbo stopnje tveganja, naročanjem preučitve različnih hipotez o tveganju in upoštevanjem združljivosti s pogoji iz resničnega življenja;
8.5.3. upoštevajo in zaščitijo znanstvenike, ki podajajo »zgodnja svarila«;
8.5.4. oblikujejo previdnostna načela in načela ALARA, ki bodo delovala v smeri zaščite človekovih pravic;
8.5.5. povečajo javno financiranje neodvisnih raziskav, zlasti z nepovratnimi sredstvi iz industrije in obdavčitvijo izdelkov, ki so predmet javnih raziskovalnih študij za oceno zdravstvenih tveganj;
8.5.6. ustanovijo neodvisne komisije za dodelitev javnih sredstev;
8.5.7. poskrbijo, da transparentnost lobističnih skupin postane obvezna;
8.5.8. spodbujajo pluralistične in nasprotujoče si razprave med vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s civilno družbo (Aarhuška konvencija).

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.