PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti ajurveda alergije alge aloe vera aluminij anemija antidepresivi antropologija avtoimunske bolezni baker baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Cochrane covid-19 čebele črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektronske sveče farmacija feritin flebotomija fosfati gibanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hiperaktivnost hormoni HPV hrenovke humanitarnost ICNIRP Indija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja javno dobro jetra jod kanalizacija karagenan karantena kava klimatske spremembe kmetijstvo kompost kompostno stranišče korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina lokalne valute Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina mediji meditacija menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani nadledvična žleza Nara Petrovič navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki okolje onesnaženje orientacija osteoporoza otroci pandemija parafin PCB permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podtalnica poliamini prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo propaganda protesti prst psi ptiči rak Ray Peat recikliranje re-lokalizacija ribe samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres sveče svetloba ščitnica šola šport tehnologija testiranje težke kovine tradicija transferin trebušna slinavka ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost železo želodec žuželke

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak: "Strokovnjaki, ki so na strani industrije, so zelo militantni"

Objavljeno: 27.2.2020

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak je ena redkih predstavnikov stroke, ki pri nas javno obelodanjajo težave, v katerih se je znašla okoljska stroka. V intervjuju, ki ga je z njo pripravila Cirila Štuber, dr. Dodič Fikfakova razkrije pomembna dejstva o korupciji oziroma nedelovanju sistema, ki bi nas moral varovati pred škodljivimi okoljskimi vplivi.

Nekaj odlomkov iz intervjuja:

“Ni raziskovalca na svetu, najverjetneje, ki se ga ne bi dalo podkupiti. Mi smo natančno vedeli, katere članke katerih avtorjev brati, ker smo vedeli, kdo je podkupljen s strani industrije.”

“Čeprav so za glifosat že tri žrtve na sodišču nedvomno dokazale, da je pri njih povzročil raka, sodi še vedno v drugo B skupino, kar pomeni, da je potencialno rakotvoren. Preden bo prišel v prvo skupino nedvomno rakotvornih snovi, bo prav gotovo trajalo še vsaj 10 let ali 20 let. Vedeti morate, da so tukaj strahotni boji in podkupovanja na vseh nivojih. Poznala sem predsednika IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka), ki je sam umrl zaradi raka in mi je nekaj mesecev pred smrtjo rekel, da skoraj ni več čiste organizacije in da imajo težave s podkupovanjem tudi tiste, ki so dotlej veljale za čiste. En drug predsednik IARC, ki ga tudi osebno poznam, je potem glede azbesta napisal takšne nesmisle, da je pol Italije skočilo v zrak samo zaradi tega, ker vemo, da ga je podkupila azbestna industrija. Še enkrat; denar je tukaj ključen.”

“[To, da je podjetje, ki proizvaja glifosat, že desetletja vedelo, da je rakotvoren, pa je to prikrivalo in podkupovalo stroko,] je nekaj normalnega. Obstajajo zelo prefinjeni načini, kako prikriti dejavnost. Pri banalni stvari, kot je kajenje, poznamo svetovno znane strokovnjake, ki so bili 20 ali 30 let skrito podkupovani, hkrati pa si imel vtis, da ti strokovnjaki delujejo v smislu raziskovanja dejanskih vplivov kajenja oziroma tobaka na zdravje ljudi. Zato je v okoljski stroki izjemno težko delati. Na eni strani imamo izjemno močne industrije, ki imajo tudi izjemno močne odvetnike, na drugi strani pa strokovnjake, ki v vsakem primeru izpadejo kot žvižgači. Recimo v primeru, ki ga jaz doživljam, je izjemno težko, da te ne začne ena ali druga politična stroka šteti kot aktivista in te ne slišijo na pravo uho.”

“V prid svoji stroki lahko povem samo to, da v vsakem primeru želimo biti popolnoma prepričani, da je nekaj, kar izrečemo, res. In v primeru sežigalnic ne govorimo o gotovosti, pač pa o verjetnosti. Iz količine študij, ki jih imamo, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da imajo določene učinke na zdravje in tisto, česar zagotovo ne vemo, je sovpliv skupaj z drugimi dejavniki tveganja in samo to je naše poslanstvo ali opozorilo; na področjih, ki so že onesnažena, ki že nosijo veliko breme, bodimo za božjo voljo previdni. Še zlasti zato, ker nimamo normativov, ki bi se razlikovali za obremenjena in neobremenjena območja – za oboje so enaki.”

Toplo priporočamo poslušanje celotnega intervjuja, v katerem se dr. Dodič Fikfakova dotakne tudi problematike škodljivosti elektromagnetnih sevanj.

Za konec pa bi želeli opozoriti še na nekaj: dokler se ne lotimo reševanja samega vzroka težav, bodo vsi ostali ukrepi, vsaj do neke mere, plavanje proti toku. Vzrok težavam opiše dr. Dodič Fikfakova z besedami “denar je tukaj ključen”. Trenutni ekonomski sistem nad nami izvaja močan pritisk, da vse vrste družbenega, kulturnega, naravnega in duhovnega kapitala pretvarjamo v denar, rezultat česar je med drugim tudi dejstvo, da je služenje denarja praktično brez izjeme najpomembnejša prepreka okoljskim rešitvam. Trenutni sistem zahteva eksponentno gospodarsko rast, kar pomeni, da pritisk po ustvarjanju novega denarja raste, okoljske težave in korupcija pa se stopnjujejo.

Reševanje krize, v kateri smo se kot človeštvo znašli, mora zato vključevati tudi premik k novemu denarju, ki ga Charles Eisenstein opiše z besedami: ”Novodobni denar bo spodbujal razvoj in ne trošenja družbenega, kulturnega, naravnega in duhovnega kapitala. Bo mehanizem za delitev dobrin in ne za kopičenje bogastva. Bo sredstvo za ustvarjanje in ne za zmanjševanje lepote. Bo prepreka pohlepu in ne povod zanj. Spodbujal bo radostno, ustvarjalno delo, ki ne bo pogojeno s “službami”. In namesto da bi bil v nasprotju z naravnimi cikli, bo z njimi ponovno usklajen. Nov denar pa bo spremljal tudi premik v zavesti, ki smo mu priča že danes – premik k povezanemu jazu, ki ima rad ta svet. To je na koncu koncev naš resnični jaz, h kateremu se bomo vrnili, ko se bo porušila iluzija neskončne rasti.”

Več o tem lahko preberete v eseju Denar: nov začetek.

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj

Zaupajte nam svojo zgodbo!

Vam aditivi, kozmetične sestavine ali elektromagnetna sevanja povzročajo probleme? Ste prepoznali povezavo z vašimi simptomi? Pišite nam o svojih izkušnjah na info@ninamvseeno.org!

Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.